Kako si lahko v sodobnem svetu razlagamo komplementarnost med vero in znanostjo Yuvala Noaha Hararija?

H

 

Yuval Noah Harari opredeljuje odnos med religijo in znanostjo kot komplementaren in trdi, da daje religija družbenim strukturam nadčloveško legitimnost. Verjame, da znanost lahko sobiva in sodeluje z religijo, namesto da ji nasprotuje, in raziskuje pozitiven vpliv, ki ga imata obe področji drug na drugega v sodobni družbi.

 

Znanost in vera po Yuvalu Noahu Harariju

Yuval Noah Harari začne 5. poglavje s primerjavo med tradicionalno mitologijo ali religijo, ki je zgodba preteklosti, in znanostjo, ki je zgodba sedanjosti. Trdi, da je pojav znanstvenih teorij ustvaril drugačen svet od tistega, v katerega so bili zaviti tradicionalni miti. To nas morda navaja na misel, da so mite nadomestila znanstvena dejstva, vendar trdi, da je znanost dejansko okrepila nadzor nad medsebojno subjektivno resničnostjo, zaradi česar so nekateri miti in religije močnejši kot kdaj koli prej. V zvezi s tem moramo upoštevati, da odnos med znanostjo in vero ni le antagonističen, ampak lahko včasih igra komplementarno vlogo. Medtem ko se znanost osredotoča na človeško radovednost in praktično reševanje problemov, je religija služila izpolnjevanju človekovih moralnih in duhovnih potreb ter krepitvi družbene solidarnosti. Na koncu postane razmerje med znanostjo in vero zamegljeno, kar pripelje do nove definicije religije, ki jo definira kot ne vero v nadnaravne sile ali vero v Boga, ampak kot nekaj, kar daje nadčloveško legitimnost človeškim družbenim strukturam.
Yuval Noah Harari je nadaljeval, da obstajata dve razlagi odnosa med vero in znanostjo: ena je, da sta vera in znanost zaveznici in da je znanost preglasila religijo, druga pa je, da sta znanost in religija popolnoma ločeni. Vendar prvo ovrže s trditvijo, da znanost za ustvarjanje dobro delujočih institucij potrebuje pomoč religije, da pojasni človeško vedenje, ki ga znanost ne more pojasniti. Slednjemu je tudi nasprotoval s trditvijo, da je vera tesno povezana z znanostjo, ker zagotavlja etične sodbe, ki so vgrajene v dejanske trditve. Trdi, da se na znanost in religijo pogosto napačno gleda kot na različna iskalca resnice, medtem ko resnica resnice resnica ne zanima, zato lahko zlahka sklepata kompromise, sobivata in sodelujeta. To nakazuje, da lahko vera in znanost sobivata v sodobnem svetu in hkrati spoštujeta ozemlje druga druge. Obe področji sta se z razvojem človeštva spreminjali in sodobni ljudje iščejo ravnovesje med logiko znanosti in prepričanji religije. Toda ali lahko sprejmemo definicijo Yuvala Noaha Hararija o religiji? In ali je odnos med znanostjo in vero prijateljski?

 

Opredelitev vere

Kot smo že omenili, je Yuval Noah Harari religijo definiral kot »nekaj, kar daje nadčloveško legitimnost človeškim družbenim strukturam. Toda ali je to dobra definicija za besedo 'religija'?
Prvič, slovarska definicija religije je »kulturni sistem, ki skuša razrešiti stisko človeškega življenja in najti končni smisel življenja z verovanjem v boga ali nadnaravni absolut ali moč. Yuval Noah Harari je nasprotoval tej definiciji, rekoč, da je religijo ustvaril človek in da je opredelitev kot "vera v Boga" problematična, ker je to družbena funkcija, ne pa ali Bog obstaja ali ne. Vendar menim, da je to napačen argument. Religijo je morda ustvaril človek, vendar temelji na bogu ali nadnaravnem absolutu ali moči in želi človeško družbo voditi na pravo pot, ki temelji na naukih boga ali absoluta. Religija je igrala pomembno vlogo pri pomoči ljudem pri iskanju notranjega miru in moralnega življenja. V tem smislu je religija več kot le družbena funkcija; je proces zastavljanja in odgovarjanja na globoka vprašanja o človekovem obstoju in smislu življenja. Na primer, v primeru krščanstva Sveto pismo, čeprav so ga napisali ljudje, temelji na naukih in verovanju Boga ali Jezusa ter daje smernice o tem, kako naj posamezniki živijo in kako naj se razvija človeška družba.
Prav tako menim, da je definicija Yuvala Noaha Hararija zelo široka. Če religijo opredelimo kot nekaj, kar nam daje nadčloveški občutek legitimnosti, potem lahko vključuje sistem države, ideje in celo državo samo. Definicija Yuvala Noaha Hararija je, da je vera nekaj, kar služi kot razlaga za naše vedenje, česar ne moremo znanstveno pojasniti, zato je obseg religije neskončno širši. Zato menim, da je vero primerneje opredeliti kot »kulturni sistem, ki rešuje stisko človeškega življenja in išče končni smisel življenja skozi vero v boga ali nadnaravno absolutno ali moč«, kot je definiral National Language Institute. Opredelitev vere se lahko spreminja glede na vrednote družbe in časa, danes pa se soočamo z različnimi verskimi pogledi in novimi interpretacijami. Kljub temu sta temeljna elementa religije še vedno vera v božansko in proces raziskovanja končnega namena človekovega obstoja.

 

Razmerje med znanostjo in vero

Yuval Noah Harari je trdil, da vera in znanost nista ločena koncepta, ampak komplementarna: religija zapolnjuje vrzeli tako, da zagotavlja utemeljitve za pojave, ki jih znanost ne more razložiti, znanost pa podpira versko dogmo z zagotavljanjem dejstev v okviru etičnih načel. Morda mislite, da ta argument ni povsem pravilen. Na primer, Darwinova teorija evolucije iz 19. stoletja je neposredno ovrgla svetopisemsko trditev, da je Bog ustvaril ljudi, kar je vodilo do ideje, da znanost ogroža religijo. Toda v resnici je Darwinova teorija ovrgla le majhen del Svetega pisma, drugi deli Svetega pisma pa imajo prave znanstvene dokaze, tako da ni imela velikega vpliva. Poleg tega, kot je trdil Yuval Noah Harari, vse verske zgodbe vsebujejo praktične smernice in dejanske izjave ter etične, zato se razvijajo, ko jih znanost ovrže ali podpira. Zato mislim, da ima Yuval Noah Harari prav glede odnosa med znanostjo in vero. Znanost in vera sta se v zgodovini spopadli in hkrati vplivali druga na drugo, v sodobnem svetu pa sta pokazali potencial za sodelovanje na načine, ki priznavajo in dopolnjujejo omejitve druga druge. Ljudje že dolgo živimo z religijo in okoli nje, a ko je znanost skokovito napredovala, je postala religija manj pomembna, njen pomen pa bolj negotov. Kljub temu verjamem, da znanost in vera pozitivno vplivata druga na drugo in da smo zaradi njiju danes tu, kjer smo.

 

O avtorju

Blogger

Zdravo! Dobrodošli v Polyglottist. Ta blog je namenjen vsem, ki imate radi korejsko kulturo, pa naj bo to K-pop, korejski filmi, drame, potovanja ali karkoli drugega. Skupaj raziskujmo in uživajmo v korejski kulturi!

O lastniku bloga

Zdravo! Dobrodošli v Polyglottist. Ta blog je namenjen vsem, ki imate radi korejsko kulturo, pa naj bo to K-pop, korejski filmi, drame, potovanja ali karkoli drugega. Skupaj raziskujmo in uživajmo v korejski kulturi!